Logoped na prvem srečanju od staršev oziroma skrbnikov pridobi čim več informacij o poteku govorno-jezikovnega razvoja pri otroku (npr. o čebljanju, uporabi gest in kretenj, kdaj je spregovoril prvo besedo itd.). S starši se pogovori tudi o tem, kakšne težave na področju govora in jezika opažajo pri svojem otroku, kako otrok funkcionira, kako ga razume okolica, pogovori pa se tudi o morebitnih drugih posebnostih.
Nato logoped opravi testiranje otroka, ki je prilagojeno glede na otrokovo starost, funkcioniranje in posameznikove sposobnosti. Logoped testira različna področja govora in jezika. Ocenjujejo se:
- sposobnosti na področju govorno-jezikovnega izražanja (artikulacija, razumljivost govora, dolžina in smiselnost povedi, jasnost podajanja verbalnih misli, slovnična zmožnost, tekočnost govora, kvaliteta glasu),
- govorno-jezikovnega razumevanja (npr. razumevanje enostavnih in sestavljenih navodil, razumevanje različnih jezikovnih prvin, npr. vprašalnic, predlogov),
- slušna pozornost in slušni spomin, ponavljanje povedi in besed, sinteza zlogov v besede,
- socio-pragmatične spretnosti (vzpostavljanje in vzdrževanje očesnega stika, sledenje in ohranjanje komunikacijske teme, upoštevanje komunikacijskih izmenjav).
Logoped otroka med testiranjem pozorno posluša in opazuje ter s pomočjo vsega opisanega ugotovi, ali gre pri otroku za govorno-jezikovno motnjo oziroma za kakšno vrsto motnje gre in v kakšnem obsegu je izražena.
Po končani diagnostiki logoped sestavi oceno govorno-jezikovnega statusa otroka. O svojih ugotovitvah se pogovori s starši oziroma skrbniki in jim tudi v pisni obliki izda poročilo.
Na podlagi diagnostičnega pregleda logoped načrtuje nadaljnje terapevtske postopke. Staršem lahko predlaga le logopedsko svetovanje ali pa vključitev otroka v logopedske obravnave. V slednjem primeru je za čim hitrejše doseganje zastavljenih ciljev zelo pomembno sodelovanje s starši, ki so seznanjeni s potekom terapije, terapevtskimi tehnikami in vajami, ki jih bodo z otrokom izvajali tudi doma.
