V okviru našega centra specialno-pedagoško diagnostiko izvajamo prof. defektologije in magistrice profesorice specialne in rehabilitacijske pedagogike, vse z dodatnimi strokovnimi znanji ali večletnimi delovnimi izkušnjami.
Cilji diagnostičnega ocenjevanja učnih težav pri otrocih so (Magajna po Reidu, 2011):
- identificirati učenčeva splošna močna področja in šibkosti,
- ugotoviti aktualen nivo otrokovega izvajanja in dosežkov,
- razložiti pomanjkanje napredka,
- identificirati tiste vidike učenčevega izvajanja pri branju, pisanju, računanju, pravopisu in drugih šolskih spretnostih, ki so značilni za tipičen »vzorec napak«,
- identificirati specifična področja kompetentnosti,
- razumeti učenčev stil učenja,
- ugotoviti pokazatelje v formalnem izobraževanju, ki lahko zanimajo ali motivirajo učenca.
Pri svojem delu navadno uporabljamo različne standardizirane teste za detekcijo težav, ček liste za klasifikacijo težav, intervjuje in analizo otrokovih/učenčevih napak. S tem lahko opredelimo posamezne motnje, določimo intenzivnost težav in za otroka predlagamo učinkovite oblike dela in ustrezne metode pomoči.
Profil ocene posebnih potreb – SNAP
Omogoča sistematičen in obsežen pregled otrokovih SUT (specifičnih učnih težav). Šolam in staršem omogoča prve korake k razumevanju težav. SNAP daje pregled nad najširšim resničnim razponom specifičnih učnih težav (SUT) in dejavnikov (težave z delovnim spominom, s hitrostjo obdelavo, težave s slušno obdelavo informacij, težave s pismenostjo oz. disleksije, težave z vidno obdelavo, fonološke težave, diskalkulija, disgrafija, razvojne motnje koordinacije, specifične govorno-jezikovne in komunikacijske težave, hiperaktivnost, težave s socialnim zavedanjem, pomanjkanje nujnih maščobnih kislin, šolska samopodoba in socialna samopodoba) ter jih hkrati najgloblje razišče, da odkrije njihove osnove. Namenjen je otrokom, starim od 5 do 14 let.
SNAP obsega:
- razgovor s starši, učencem in učiteljem, ki ga poučujejo,
- pregled šolskih izdelkov( delovni zvezki, zvezki, pisna ocenjevanja),
- vprašalnik za starše, vprašalnik za (Družinski podatki),vprašalnik za oceno učenca za učitelje in razredne pomočnike in vprašalnik Kakšen sem, ki je namenjen ugotavljanju dveh vrst samopodobe ( socialna in šolska),
- diagnostične teste, ki vključujejo 140 vprašanj v 16 skupinah,
- predstavitev rezultatov, poročilo, načrtovanje dela za učenca, ustrezne prilagoditve pouka in ocenjevanja, napotki za delo z učencem staršem in učiteljem.
Test SNAP omogoča:
- zbiranje in urejanje informacij o znakih različnih SUT in z njimi povezanimi dejavniki (sistematičen in obsežen pregled),
- timsko obravnavo,
- načrtovanje individualizirane obravnave,
- svetovanje šolam in staršem.
Čas trajanja testiranja (reševanje diagnostičnih testov) je 2 do 4 ure. Glede na obseg otrokovih primanjkljajev lahko testiranje razdelimo na več dni.
Poleg reševanja diagnostičnih testov vključuje tudi razgovor s starši, pregled šolskih zvezkov in razgovor s starši. Izvajalec diagnostike pridobi tudi podatke s strani šole, ki jo obiskuje učenec.
Vir: priročnik Profil ocene posebnih potreb, Charles Weedon in Gavin Raid, Center za psihodiagnostična sredstva, Ljubljana 2009
Baterija za oceno otrokovega gibanja – ABC gibanja-2
Diagnostični test je podpora strokovnjakom, ki so odgovorni za pomoč otrokom z gibalnimi težavami.
Namen:
- prepoznava otrok, ki so rizični za razvoj gibalnih težav,
- odkrivanje otrok z gibalnimi težavami in usmerjanje v nadaljnje obravnave,
- pomoč pri diagnostiki,
- podpora pri načrtovanju pomoči otroku,
- spremljanje napredka otroka.
Ciljna skupina so otroci in mladostniki stari od 3 do 16 let. Testiranje je individualno in zajema trikrat po 8 nalog glede na starost otroka. Testiranje se izvaja na treh področjih: spretnost rok, ciljanje in lovljenje in ravnotežje. Testiranje poteka individualno. Priporočena je športna oprema.
Čas trajanja (reševanje diagnostičnih testov) je predviden od 2 do 4 ure. Glede na obseg otrokovih primanjkljajev lahko testiranje razdelimo na več dni.
VIR: Usposabljanje ABC gibanja 2, priročnik, Center za psihodiagnostična sredstva, Ljubljana 11. in 12. maj 2018
Preizkus zaznavno-motoričnih sposobnosti otrok (ZMS)
S pomočjo preizkusa ZMS lahko pridobimo podatke o zaznavno-motoričnem delovanju otrok od 6. do 10. leta starosti. Preizkus obsega sedem dimenzij zaznavo-motoričnih spretnosti, razumevanje slušno zaznanih besednih navodil, pomnjenje slušno zaznanih informacij, vidno razlikovanje in razločevanje likov, simbolov in risb, pomnjenje vidno zaznanih likov, simbolov in telesnih položajev, vidno-motorično usklajenost oz. koordinacijo, vidno-motorično hitrost učenja in vidno-motorično integracijo, v katerih je zastopanih 31 različnih zaznavno-motoričnih nalog.
Prav tako nam rezultati dajejo informacije o otrokovem načinu reagiranja, strategijah reševanja nalog, samostojnosti oz. odvisnosti otroka od dodatne pomoči in spodbude, pozornosti, koncentracije, o drži pisala, položaju telesa in glave, orientaciji na papirju, koordinaciji oko-roka …
Test ZMS nam posreduje osnovne podatke o zaznavno-motorični zrelosti oz. pripravljenosti otroka za šolo, o stopnji učljivosti otroka z učnimi težavami in predstavlja oceno njegove pripravljenosti na sodelovanje v strukturiranem učnem okolju v začetnem obdobju šolanja.
Vir: Mitić Petek, A.: Preizkus zaznavno-motoričnih sposobnosti otrok: ZMS: priročnik za ugotavljanje, ocenjevanje, spodbujanje in individualizirano načrtovanje zaznavno-motoričnih sposobnosti osnovnošolskih otrok v prvi triadi šolanja. Ljubljana: Center za psihodiagnostična sredstva, 2019
ACADIA test razvojnih sposobnosti
Test je namenjen odkrivanju otrok z odstopanjem v razvoju pred vstopom v šolo ali v prvem letu šolanja. ACADIA test zajema boljšo kombinacijo tistih sposobnosti, ki se pokažejo kot pomembne za šolski uspeh. Zato ima test poleg diagnostičnih tudi prognostične namene.
Test sestavlja 13 podtestov (so medsebojno neodvisni, vendar dosežki na enem korelirajo z dosežki na drugem): slušna diskriminacija, vidno-motorična koordinacija in sposobnost slednja, vidna diskriminacija, risanje oblik, vidno pomnjenje, slušno-vidna asociacija, slušno pomnjenje, zaporedje in šifriranje, sposobnost tvorjenje pojmov, besedni zaklad in njegova avtomatizacija, vidna asociacija, risanje slik).
Vir: Pulec Lah, S., Magajna L.: Priročnik ACADIA, test za ugotavljanje razvoja sposobnosti, Pedagoška fakulteta, 2012
Connersova ocenjevalna lestvica CTRS – prirejena za slovenski prostor (Pulec, 1998)
Uporablja se za odkrivanje in prepoznavanje motenj pomanjkjive pozornosti in hiperaktivnosti, za ocenjevanje motenj pomanjkljive pozornosti in hiperaktivnosti, ter za načrtovanje programa obravnave pri otrocih starosti 7,6 do 8,9 let. Obsega 33 trditev s pomočjo katerih ocenjujemo morebitno prisotnost znakov: ADHD, hiperaktivnosti, opozicionalnega vedenja, učnih težav in asocialnega vedenja.
Vir: Pulec, S. (1998). Priredba Connersove ocenjevalne lestvice CTRS-R za odkrivanje, diagnosticiranje in usmerjanje otrok z deficitom pozornosti in hiperaktivnosti. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
Test motenj branja in pisanja (T-MBP)
Test motenj branja in pisanja (T-MBP) je nestandardiziran test, ki je namenjen odkrivanju motenj pri branju in pisanju (MBP). Velik del testa je namenjen ocenjevanju fonološkega zavedanja. Vsebuje 11 različnih podtestov: test orientacije v prostoru, test za preverjanje lateralnosti, test preverjanja povezave glas-črka in glasovnih zvez, test slušnega razločevanja in pomnjenja, test slušnega razločevanja (glaskovanja), test branja (besede 1 in besede 2), test branja števil, test branja besedila in narek.
Ciljna skupina so učenci 2. in 3. razreda (narek 3. in 4. razred). Testiranje se izvaja individualno.
Vir: Test motenosti v branju in pisanju (T-MBP), Borut Šali, priročnik, Zavod SR Slovenije za rehabilitacijo invalidov, 1971
LESTVICA TVEGANJA ZA DISLEKSIJO (Marta Bogdanowicz)
Lestvico tveganja za disleksijo je sestavila poljska psihologinja Marta Bogdanowicz, v slovenščino pa sta jo prevedli in priredili Meta Bizjak Eržen in Tadeja Rupar. Lestvica je namenjena odkrivanju otrok neuspešnih pri branju in pisanju že v prvem razredu (torej pri starosti 6 ali 7 let). Vprašalnik, ki vsebuje 21 trditev, izpolnijo vzgojiteljice ali učiteljice. Vsako trditev morajo oceniti s štiri-stopenjsko lestvico. Lestvica preverja naslednje sposobnosti (med njimi niso vse neposredno povezane z branjem, ampak se nekatere nanašajo tudi na pisanje in druge veščine, ki so v povezavi z disleksijo lahko slabše razvite): fino motorične sposobnosti, grobo motorične sposobnosti, vidno zaznavanje, jezikovno procesiranje, jezikovno procesiranje in izražanje ter pozornost.
Lestvica tveganja za disleksijo je ustrezen pripomoček s katerim lahko že v začetku šolanja odkrijemo v kolikšni meri je pri otroku nakazano tveganje za disleksijo.
